Organizacije se na dinamiko stanja na trgu odzivajo s povečevanjem prilagodljivosti proizvodnje in njenih procesov. Učinkovitost in uspešnost prilagajanja pa sta v veliki meri odvisni prav od ljudi, ki proizvodne procese načrtujejo in vodijo.

Namen VITKEGA PODJETJA je večno sledenje popolnosti, ki je ni moč dobiti pri spreminjajoči proizvodnji. Vsi udeleženi morajo težiti k izboljševanju procesov, optimizaciji opreme, zmanjševanju odpada, čim nižjemu izmetu, izboljševanju kakovosti. Vse naj bo narejeno čim bolj enostavno in hitro, pri tem pa ključno vlogo igrajo dobro sodelovanje, timsko delo in sodoben pristop.

Tradicionalne organizacije so v večini primerov osredotočene na konkurenco in reševanje vsakodnevnih problemov. Princip VP je veliko bolj dinamičen in usmerjen na proces ter predvidevanje morebitnih težav. Filozofija VP temelji na tem, kako s čim manj sredstvi opraviti čim več: Manj človeškega napora, manj opreme, v krajšem času in na manjšem prostoru, hkrati pa morajo biti izpolnjene vse kupčeve zahteve. V preglednici št. 1 so prikazani elementi, na podlagi katerih se razlikujeta organizacija, ki temelji na tradicionalni proizvodnji, in tista, ki se bazira na VP.

Toyotini avtomobili in tovorna vozila že dlje časa veljajo za ena izmed najbolj kvalitetnih ter zanesljivih na trgu. Velik del zaslug, da si je Toyota izborila prvo mesto med avtomobilskimi proizvajalci v svetovnem merilu, gre pripisati tem podatkom in splošnemu vtisu o kakovosti blagovne znamke. Vedno pa ni bilo tako. V 60. letih prejšnjega stoletja je imel General Motors (v nadaljevanju GM) kar 60 % tržnega deleža v ZDA, ki pa je do leta 2000 padel na 28,4 % (Henderson in Larco 2000, 49-50).

Na sliki je prikazan primer organizacije na podlagi načel VP.:

Še prej pa se spomnimo, kaj je vitka organizacija (lean organization):

  • Celovit pogled na delovanje organizacije, procesov in storilnosti, ki na sistematičen način pristopa k identifikaciji in odstranjevanju izgub iz določenih delov procesa (oz. odstranjevanju aktivnosti, ki ne dodajajo vrednosti).
  • Koncept, ki z uvedbe izboljšav in izdelovanja produktov/storitev organizacijo približuje odličnosti zgolj takrat, ko to zahteva interna ali eksterna stranka (t. i. pull princip, JIT.)

Vsaka organizacija, ki želi biti vitko delujoča, dolgoročno uspešnejša, hitrejša ter nasploh prva v svoji niši, naj bi imela med cilji vsaj te štiri elemente:

  • Najboljšo možno izkoriščenost resursov (vključujoč tudi čas in informacije) in boljše upravljanje s stroški.
  • Zagotavljanje pravočasnih dobav in večanje predvsem kakovosti na tistem področju, ki jo je kupec pripravljen plačati.
  • Zmanjševanje izgub, ponovnega dela zaradi napak ali reklamacij (vsak izmed navedenih elementov povzroča nepredvidljive ali nepotrebne stroške).
  • Povečevanje produktivnosti (glede na branžo oz. svoje največje konkurente).

A če se postavljanje vitke organizacije prične z zgornjimi cilji, kaj potem predstavlja dejanski vstop v vitko organizacijo? Razmislek in identifikacija 7+ izgub med uvajanjem vitke organizacije.

Vitko razmišljanje temelji na prepričanju, da je potrebno problem odkriti čim bolj zgodaj in celo opustiti upanje (Kill the hope early!), da bo nepravilno zasnovan proces prinesel želene rezultate. Miselnost ni problemov, lahko sama po sebi predstavlja problem. Slika velja npr. v IT-ju za agilno projektno vodenje, ki izhaja iz filozofije vitke organizacije (lean management). Uporabna je tudi za ostala področja, kjer rešujemo kompleksne probleme. Bistveno je, probleme začnemo reševati že med tem, ko nastajajo. Temu je soroden tudi koncept Jidoka.

Vitka proizvodnja je strategija za doseganje večje konkurenčnosti, stroškovne učinkovitosti in cenovne konkurenčnosti na trgu. Najprej v naših procesih in šele posledično tudi na izdelkih/storitvah (manj napak, izmeta, ipd.).

Začetki idej o vitkem poslovanju segajo desetletja nazaj vse do ustanovitve Toyote leta, ki je z idejo Ohno Taiichi-ja (1912-1990) v poznih 80-tih razvila t. i. Toyota proizvodni sistem (angl. Toyota Production System = TPS). Vitka proizvodnja je tako osnovni sestavni del TPS. Vse od takrat so se orodja vitkega poslovanja izpopolnjevala, uporaba pa se je širila v proizvodnih organizacijah širom sveta,  kot tudi v storitvah.

Način uporabe koncepta vitkosti je danes prepoznan kot najboljši način za nenehni trajni napredek in izboljšave v poslovanju organizacij. Z uporabo strategije vitkosti lahko vsaka organizacija izboljša svoje poslovanje – ne glede na velikost in področje dela.

Vitka proizvodnja zahteva neprekinjeno sodelovanje vseh udeležencev procesa v smeri stalnih izboljšav proizvodnih procesov. S pomočjo uporabe orodij vitkost izboljšamo procese proizvajanja, povečamo kakovost, povečamo učinkovitost proizvajanja in uspešnost poslovanja. Nujno je, da v nenehne izboljšave sistematično vključimo svoje zaposlene in  s tem povečamo tudi njihovo zadovoljstvo.

Koncept vitkega poslovanja se je vse do današnjega dne razširil v različne panoge. Uporabljajo ga proizvodna podjetja, storitvene dejavnosti ter majhna, srednja in velika podjetja povsod po svetu. Danes predstavlja temelj doseganja konkurenčnosti poljubnih organizacij na osnovi nenehnega napredka. Vitko poslovanje je preverjena strategija za doseganje trajnega napredka,  in poslovanje prilagaja večanju vrednosti za kupca.

Strategija vitkega poslovanja narekuje, da je potrebno ljudi (sodelavce), sisteme, pravila, procese in organiziranost usmeriti v nenehno povečanje vrednosti za kupca in pri tem odstranjevati vse vrste izgub in anomalij v procesih.

Organizacija mora biti vedno v stanju, lahko uspešno razvija vrednost za končnega potrošnika.

Vitkost se osredotoča na procese in šele posledično na izdelke. Izdelki so neposredni rezultat procesov. Če bodo procesi urejeni, bodo tudi izdelki ustrezni. Vitkost govori o uvajanju najboljših praks v naše poslovanje in o nenehnem napredku. O stanju procesov v organizaciji, kakor tudi o mentalnem stanju, torej načinu razmišljanja sodelavcev in vodilnih v organizaciji. Vitkost je orodje na poti k odličnosti in k nenehnemu napredku.

To ni mesečna dieta za organizacijo, temveč življenjski stil.